VALENTIN POLANŠEK: SPOMINSKO OBELEŽJE NA OBIRSKEM

Govor dr. Avgusta Brumnika, predsednika SPD V. Polanšek na Obirskem

Valentin Polanšek se je rodil 4. februarja 1928 v Lepeni.

Njegova 18-letna mati je bila dekla pri njegovem očetu, ki pa ni poročil nje, ampak svojo lastno nečakinjo.

Valentin Polanšek je trpel zaradi svojega pankrstva in  zaradi  siro- mašnega pokolenja. Vzor pa mu je bilo narodnopolitično delovanje njegovega očeta Luka Kogoj.

Po obisku ljudske šole v Lepeni in Železni Kapli je od oktobra 1942 do decembra 1944 obiskoval učiteljišče v Kranju. Od decembra 1944 do konca vojne je odslužil Reichsarbeitsdienst na Štajerskem.

12 ožjih njegovih sorodnikov je v času nacionalsocializma izgubilo življenje. Oče je umrl v KZ-u Dachau. Njegovega pradeda, teto Angelo in strica Johana so ubili na njihovem domu pri Hojniku v Lepeni in jih sežgali. Njegov polbrat Stanko in njegova polsestra Adela sta bila skupaj s Peršmanovo družino ubita pri Peršmanu. Njegov bratranec Jozej je padel kot partizan. Njegov bratranev Korej  pa je prišel v smrt v KZ-u Mauthausen. Toliko krutih dogodkov v eni družini da človeka kar pretrese.

Po vojni je Valentin Polanšek zaključil učiteljišče v Celovcu. Od leta 1948 do svoje upokojitve iz zdravstvenih razlogov leta 1982 je deloval kot učitelj na pretežno enorazredni ljudski šoli na Obirskem. Cela generacija šolark in šolarjev iz Obirske in Kort je bila deležna njegovega pouka. Številnim je pomagal, da so lahko obiskovali srednje šole, predvsem slovensko gimnazijo v Celovcu.

Dan pred načrtovano srčno operacijo na Dunaju, star komaj 57 let je Valentin Polanšek 27. avgusta leta 1985 za vedno zatisnil oči.

Valentin Polanšek je poučeval samo na ljudski šoli na Obirskem. Ker je bilo šolsko poslopje v vojnem času požgano, je bil pouk v gostilni Kovač.  Januarja 1951 so se šolarji vselili v novo šolo. Z novim šolskim poslopjem z napisom »Volksschule Ljudska šola« se niso izboljšale razmere samo za šolarje, ampak tudi za Valentina Polanška in njegovo mlado družino, ki se je vselila v prvo nadstropje.

Valentin Polanšek sodi med najpomembnejše pesnike slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Najprej je objavljal svoje pesmi v raznih revijah.

Prva pesniška zbirka je izšla leta 1963 pod naslovom »Grape in sonce«. Druga pa leta 1971 pod naslovom »Karantanske«.

Najobširnejša pa je leta 1974 objavljena zbirka pesmi pod naslovom »Lipov bogec«.

Po njegovi smrti je leta 2010 izšla pesniška zbirka »Karantanske pesmi«, ki vsebuje nekaj še neobjavljenih pesmi ter izbor pesmi iz že objavljenih zbirk.

Leta 1977 je Valentin Polanšek prejel ugledno nagrado Prešernovega sklada.

Pionirsko delo je Valentin Polanšek opravil na področju slovenske otroške literature na Koroškem. Leta 1971 je izdal knjigo z naslovom

»Činček«, ki vsebuje pesmi, ki jih je že prej objavil  v šolski reviji »Mladi rod«. Druga knjiga je izšla leta 1980 z naslovom »Činček in Čopka«.

Pripovedno delo obsega zbirko novel z naslovom »Velike sanje malega človeka«, ki je izšla leta 1973 in tri romane.

Roman z naslovom »Križ s križi« je izšel leta 1973. Avtobiobrafski roman opisuje njegovo šolsko dobo od leta 1941 v Železni Kapli, socialne odnose med učenci, na katere vplivajo socialne razlike in nacionalne ideje. Opisuje njegova doživetja na učiteljišču v Kranju.

Posebno pretresljivo je tisto mesto v romanu, ko mu kot dijaku učiteljišča sporočijo, da se mora vrniti domov. V Železni Kapli mu povejo, da je nemška policija ubila njegovega pradeda in da mora skupaj z občinskimi nameščenci  iti na kmetijo pradeda in ga identificirati.

Širša javnost je iz včerajšnjega pogovora Emanula Polanška na radiu zvedala, da se pripravlja nemški prevod romana »Križ s križi«. Roman je prevedel oz. predelal Emanuel Polanšek in bo imel naslov »Gesang der Dohlen – Eine Jugend im Krieg«. Knjiga bo izšla konec letošnjega leta oz. v začetku naslednjeg leta.

Drugi roman »Bratovska jesen« je izšel v dveh delih v letih 1981 und 1982. Opisuje življenje  dveh bratov iz Lobnika, Domna in Matevža, ki se pridružita partizanom in padeta v boju z nacistično policijo. Zveza slovenskih organizacij je  izdala nemški prevod romana z naslovom »Schicksalsherbst der Brüder“ v dveh delih leta 2023 in 2024. Roman je prevedla Metka Wakounig.

Tretji roman z naslovom »Sla po svobodi«, opisuje življensko pot Janeza Wutte-Luca, ki ga vpokličejo v nemško vojsko, kjer se udeleži pohoda proti Sovjetski zvezi, dezertira in se priključi partizanom.

Zasluga Valentina Polanška je, da je s svojimi poldokumentarnimi romani skušal zbuditi zanimanje za novejšo zgodovino koroških Slovencev.

Kot učitelj je Valentin Polanšek imel zmeraj tudi šolski zbor. Leta 1974 pa je skupaj s svojo ženo Justino ustanovil »Obirski ženski oktet«, ki ga je vodil do svoje smrti.

Leta 1977 je izšla prva velika plošča z naslovom »Dečva z Obirja«, ki vsebuje v celoti lastne skladbe in lastne obdelave. Leta 1979 pa je izšla druga velika plošča z naslovom  »Roža, rdeča rožica«.

Po smrti Valentina Polanška je prevzel vodstvo Obirskega ženskega okteta prof. Janez Bole do leta 1994. Leta 1987 je izšla velika plošča pod naslovom »Tam doli Drava se blešči«, ki vsebuje izključno pesmi, za katera je napisasl besedilo in melodijo Valentin Polanšek. Naše društvo je leta 2021 izdalo dvojno zgoščenko z naslovom »...je melodija in harmonija«, kjer so zbrane skoraj vse posnete pesmi, ki jih je prepeval Obirski ženski oktet.

Leta 1976 je Valentin Polanšek na Obirskem ustanovil tudi moški pevski zbor in ga vodil do svoje smrti. Po njegovi smrti se je zbor preimenoval v Moški zbor »Valentin Polanšek«, vodstvo zbora pa je prevzel Emanuel Polanšek. Od jeseni leta 1993 pa do danes vodi zbor mag. Božo Hartmann.

Valentin Polanšek je veliko svojih pesmi sam uglasbil. Nadalje je posebej ljudske pesmi tudi prirejal za svoje zbore. Slovenska prosvetna zveza je leta 2008 izdala skladbe Valentina Polanška v pesmarici z naslovom »Pesem živi, vest prebudi naših ljudi«. Pesmarica vsebuje 62 pesmi za mladinski, ženski in moški zbor.

Valentin Polanšek je bil dolga leta občinski odbornik in kulturni referent občine Železna Kapla-Bela na socialdemokratski stranki, kjer se je zavzemal za pravice koroških Slovencev in za mirno sožitje obeh narodnih skupnosti.

Bil je član avstrijskega in slovenskega PEN-kluba, član predsedstva Koroškega društva pisateljev in prvi predsednik Društva slovenskih pisateljev v Avstriji.

Skupaj s pesnikom Andrejem Kokotom je v 70-ih in 80-ih letih organiziral Srečanja pisateljev evropskih narodnih skupnosti na Obirskem pri Kovaču.

Pri Slovenski prosvetni zvezi je bil od leta 1963 član izvršnega odbora in v letih 1976 do 1984 pa  predsednik.

Leta 1975 je na Obirskem dal pobudo za ustanovitev Slovenskega prosvetnega društva »Obir«, ki se je po njegovi smrti preimenovalo v SPD »Valentin Polanšek«.

Društvo Slovenskih pisateljev v Avstriji je lanskoletno srečanje v celoti posvetilo življenju in delu Valentina Polanška.

Spomin na Valentina Polanška je v slovenski narodni skupnosti tudi 40 let po njegovi smrti živ. Veliko slovenskih zborov prepeva njegove skladbe. Slovensko prosvetno društvo na Obirskem in moški pevski zbor nosita njegovo ime.

Tržna občina Železna Kapla-Bela in Društvo slovenskih pisateljev sta namestila spominski plošči na poslopju bivše ljudske šole na Obirskem.

Slovenska narodna skupnost na Koroškem se spominja Valentina Polanška kot velikega vsestranskega kulturnika, ki nam je zapustil kulturne zaklade in nam je zgled kot  vztrajen in  dosleden kulturnik.

Ohranili ga bomo v trajnem in hvaležnem spominu.

Slava mu!

Glasbena spremljava: MoPZ Valentin Polanšek

Recitali: Franci Sadolšek